Slovenska zgodovina skozi stoletja

Odlomek 1 (>> -1000)

Sledov poselitve v starejsi kameni dobi na danasnjem ozemlju Slovenije in njenih obrobnih krajih je zelo malo, vec pa jih je iz casa mlajse kamene dobe kot so to sledovi kolicarskih naselbin na Ljubljanskem barju. V starejsi zelezni dobi (halstatsko obdobje) pa se je poselitev v teh krajih znatno povecala.V tem casu se razmahne poljedeljstvo in predelava zeleza. Nosilcev te kulture ni mogoce tocno identificirati.

Kulturo mlajse zelezne dobe pa so v nase kraje prinesli Kelti. Ta doba je trajala priblizno tri stoletja in pomeni prehod iz prazgodovine v civilizacijo. Glavno keltsko pleme na tem ozemlju so bili Noriki, ki so ustanovili nekako prvo kraljestvo na velikem delu danasnje Avstrije in delih Slovenije.

Prve trgovske stike s sosednimi Rimljani so Noriki imeli ze v zacetku 2. stoletja pred Kristusom. Medtem ko so Rimljani v casu do konca prvega stoletje p.K. keltska plemena vzhodno in zahodno s silo pridruzili rimskemu imperiju, je bil Norik vklujcen brez sile. V naslednih petih stoletjih so Rimljani docela romanizirali staro prebivalstvo in uvedli rimske zakone in rimski nacin zivljenja. Prvo rimsko mesto ki je nastalo na slovenskih tleh, je bila Emona (danes Ljubljana). Druga pomembna mesta so bila Celeia (Celje) in Petovia (Ptuj). Preko slovenskih tla je vodila tudi pomembna cesta Via Gemini iz Akvileje v Panonijo. V tretjem stoletju se je zacelo na danasnjem slovenskem ozemlju siriti krscanstvo, ki je v petem stoletju po Kristusu postalo glavna vera na tem obmocju.

V casu preseljevanja narodov od druge polovice cetrtega do konca sestega stoletja so se preko slovenskih tla pomikala vsa barbarska plemena, ki so silila v Italijo. Zadnje germansko pleme na tem obmocju so bili Langobardi, ki so po izrocilih zapustili slovenska tla leta 568 po Kristusu in se preselili v Italijo.

Po odhodu Langobardov v Italijo je na tleh danasnje Slovenije in vzhodnega dela Avstrije vse do Donave prevladalo neko Slovansko ljudstvo, za katerega ne vemo od kod je prislo. Zgodovinski viri pricajo le, da so v letih 580 do 590 po K. slovanska plemena zavzela nekatera poznoanticna mesta v nekdanjem Noriku. Skuoaj z nomadnimi Avari so premagali Bavarce leta 593 pri Lienzu na Vzhodnem Tirolskem. V naslednih letih so se Slovani poskusali otresti nadoblasti Avarov. V tem casu se je zacela razvijati prva Slovanska drzava imenovana Karantanija, ki je obegala danasnjo Korosko in nekaj delov Stajerske. Vodja te drzave je bil svobodno izvoljen knez, ki je sprejel oblast od svobodnega kmeta. Ta obred ustolicevanja knezov se je obdrzal do zacetka 15. stoletja in je bil edinstven v Evropi.

Okoli leta 740 so zaceli Avari spet napadat slovansko ozemlje. Karantanci so iskali pomoc pri Bavarcih in skupno premagali sovraznika. Bavarci pa so zahtevali, da Karantanija prizna bavarsko nadoblast. S prihodom Bavardev se je zacelo pokristjevanje Karantancev. Leta 788 pa je Karantanija prisla skupno z Bavarsko prisla pod frankovsko nadoblast.

Po zatrtem uporu Karantancev v letih 819-823 so Franki notranjo avtonomijo ukinili in zamenjali slovanske kneze z bavarskimi mejnimi grofi. Scasoma so Franki uvedli v slovanskih krajih svoj politicni in druzbeni (fevdalni) sistem, ki je veljal v slovenskih kot tudi drugih dezelah skoraj tisoc let.

V devetem in desetem stoletju so slovensko ozemlje prizadeli veckrat napadi tedaj se nomadnih Madzarov. Po porazu Madzarov je bila ustanovljena Velika Karantanija, ki je obsegala mejne grofije, iz katerih so se v 11. stoletju razvile danasnje dezele Stajerska, Slovenija ter Koroska.

Z vpeljavo fevdalnega sistema se je zacela okoli leta 1000 sistematicna nemska kolonizacija, ki je do 15. stoletja zmanjsala naselitveni prostor na obseg danasnjega etnicnega obmocja.

Odlomek 2 (1000-1918)

Po zmagi nad Madzari je na slovanskem ozemlju zopet zavladala germansko-nemska nadoblast. V naslednih stoletjih so vodilni fevdalci, ki so bili vecinoma nemskega pokolenja, spreminjali to v krajine (Marke) razdeljeno slovansko ozemlje v dinasticna ozemlja. V 14. stoletju se je na slovenskem obmocju uveljavila kot glavna druzina dinastija Habsburzanov, ki so skoraj neprenehoma vladali vse do leta 1918 v nasih krajih.

Ob zacetku novega veka so slovenske dezele posebno trpele pod napadi Turkov, ki so se koncali sele konec 16. stoletja. V tem casu je bilo zaradi slabih gospodarskih razmer in hudih davkov vec kmeckih uporov, ki pa niso bili posebno uspesni. Sele reforme Marije Terezije in Jozefa II. so prinesle kmetom olajsave. Dokoncno so fevdalni sistem odpravili po revoluciji leta 1848.

Iz za casa prvih tisoc let, v katerem so Slovenci poseljevali danasnjo Korosko in Slovenijo z obmejnimi prostori,je ohranjenih le nekaj verskih besedil. To so brizinski spomeniki, Celovski in Stiski rokopisi. Razvoj slovenskega jezika kot knjizni jezik se je zacel s protestantsko reformacijo. Protestant Primoz Trubar je bil prvi, ki je zaradi lazjega sirjenja protestantske vere med preprostim ljudstvom pisal razne knjige in bogosluzne spise v slovenskem jeziku. Drugi pomembni protestant Jurij Dalmatin pa je prevedel in leta 1584 izdal celotno Sv. Pismo v slovenskem jeziku. To akcijo slovenskih protestantov moramo oceniti za kulturno rojstvo slovenskega naroda.

Sredi 18. stoletja se je pri Slovencih zacela doba razsvetlenjstva in z njo izoblikovanje sodobnega slovenskega naroda. Pomembni zastopniki te dobe so Marko Pohlin, ki je izdal Kranjsko gramatiko, duhovnik Valentin Vodnik in se posebej pravnik, dramatik in zgodovinar Anton Tomaz Linhart. Linhart je izdal prvo znanstveno zgodovino Slovencev in z njo utemeljil enotnost vsega slovenskega naroda ne glede na njegovo politicno razdelitev. Linhart je napisal tudi prvi slovenski komediji "Zupanova Micka" in "Ta veseli dan". Najpomembnejsi kulturni delavec slovenske romantike te dobe pa je bil pesnik France Presern, ki je povzdignil slovenski jezik na visino drugih evropskih jezikov.

Z marcno revolucijo leta 1848 se je zacelo tudi med Slovenci gibanje za Zedinjeno Slovenijo v okviru avstrijskega cesarstva, a niso uspeli. V casu po marcni revoluciji so posebno nemski nacionalni krogi nasprotovali vsaki pridobitvi politicnih in narodnih pravic slovanskih narodov v okviru avstrijske monarhije. To je pospesevalo stremlenje po totalni locitvi slovenskih krajev od avstrijske drzave, kar se je zgodilo s koncem prve svetovne vojne.        

Odlomek 3 (1918-1987)

Po propadu Avstro-ogrske monarhije je 29.10.1918 Narodni svet vseh avstrijskih juznih Slovanov razglasil neodvisno drzavo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ze 25. novembra istega leta pa so pristasi velike Jugoslavije sklenili zedinjenje te nove drzave s Kraljevino Srbijo. Srbi so takoj odpravili avtonomne narodne vlade in uvedli centralisticno upravo.Tako so se Slovenci spet znasli v novi centralisticni drzavi, sedaj pod nadvlado Srbov.

Posebno dva problema sta tezila slovenski narod v tem casu. Na prvem mestu je bilo idejno in politicno nasprotje med Slovensko ljudsko stranko in liberalno stranko, na drugi pa boj proti beograjskemu centralizmu in za avtonomijo Slovenije v okviru Jugoslavije.

V medvojnem casu pa se je Slovenija gospodarsko posebno hitro razvijala in postala najbolj razvita dezela v Jugoslaviji.

V tridestih letih se je Jugoslavija vedno bolj priblizala Nemciji in je marca 1941 pristopila trojnemu paktu med Nemcijo, Italijo in Madzarsko, kateremu je sledil puc generalov proti vladi. Dne 6. aprila 1941 je sledil napad sil trojnega pakta na Jugoslavijo, ki je kapitulirala po 14 dneh.

Takoj po kapitulaciji je bila ustanovljena osvobodilna fronto, kjer so igrali glavno vlogo komunisti. Leta 1942 so zaradi strahu pred komunisti predvsem mescanske stranke organizirale domobranske enote, ki so pozneje vse bolj sodelovale z okupatorji. Tako je nastala poleg vojne proti okupatorjem se drzavljanska vojna, ki je tirjala veliko zrtev. Do konca vojne je osvobodilna fronta osvojila vso slovensko ozemlje do Trsta in Koroske.

Partizanski zmagovalci so se takoj po vojni krvavo mascevali nad nasprotnim taborom in nesteto ljudi pobili (v Kocevskem Rogu in drugje). Ljudje nemskega pokolenja pa so bili izgnani iz drzave. V Slovenijo so prevzeli vodstvo komunisti, ki so bili trdno vodeni iz Beograda in namesto federalizma je spet vladal centralizem kot pred vojno. Po prelomu s Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija odvrnila od njenega centralisticnega gospodarskega sistem in uvedla delavsko samoupravlajanje. V sestdesetih in sedemdesetih letih so bili v Jugoslaviji in Sloveniji stalni prepiri med konzervativnimi in liberalnimi komunisti o politicnem razvoju in tudi o avtonomnem narodnem razvoju posameznih republik.

Po smrti drzavnega predsednika Tita leta 1981 so se zacela nasprotja med narodi hitro vecati, posebno srbski nacionalizem je ogrozal federativni sistem. To je pripeljalo v desetih letih do propada te drzave.

Odlomek 4 (1987-2000)

Leta 1987 so v Sloveniji zaceli najprej v krogih inteligence zahtevati demokratizacijo dezele in suverenost Slovenske republike. Jeseni leta 1989 je slovenska vlada pod pritiskom javnosti dovolila vecstrankarski sistem.

Na volitvah v republisko skupscino aprila 1990 je zveza DEMOS zmagala in postavila novo vlado. Julija 1990 je skupscina RS sprejela Deklaracijo o suverenosti Slovenije in z njo dolocila, da v enem letu dobi Slovenija novo ustavo. Jeseni istega leta je razveljavila stevilne drzavne predpise.

V tem letu je Jugoslovanska armada prevzela vecji del orozja teritorialne obrambe. Jeseni leta 1990 je Slovenija predlagala novo konfederalno pogodbo, ki pa so jo druge republike razen Hrvatske odklonile. Demosova radikalnost in zadrzanost starih strank je bila produktivna. Decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti Slovenije. Okrog 90% Slovencev je glasovalo za samostojnost. Slovenija je zahtevala sporazumno razdruzitev drzave, kar je predvsem srbsko vodstvo odklonilo. 25.6.1991 je Skupscina Slovenije skupaj s stevilnimi ustavnimi zakoni uvedla samostojnost drzave.

Takoj po razglasitvi samostojnosti je JLA hotela zasesti vse mejne prehode. Slovenska vlada je zapovedala obrambo tega napada. Slovenski teritorijalni obrambi in policiji je uspelo blokirate enote JLA. Stevilni slovenski vojaki so zapustili JLA . Vojna je trajala 9 dni. 7. julija so zastopniki Slovenije in delagcij SFRJ in EU na Brijonih podpisali deklaracijo, ki je pomenila konec vojne. Slovenija je osamosvojitev za tri mesece prekinila. V tem casu je JLA odmaknila vse cete iz Slovenije. V naslednjem pol letu so Slovenijo priznale vecinoma vse evropske drzave in ZDA kot samostojno drzavo. V Zdruzene Narode je bila sprejeta 22.5.1992.

23. Decembra 1991 je Skupscina Republike Slovenije sprejela prvo slovensko demokraticno ustavo - Slovenija je demokraticna republika ter pravna in socialna drzava, v kateri ima oblast ljudstvo. Konec aprila 1992 je vlada Lojzeta Peterleta dobila nezaupnico. Na volitvah decembra 1992 je zmagal Janez Drnovsek (LDS) z 22%. Naloge nove vlade so bile: modernizirati Slovensko vojsko, sanirati bancni sistem, graditi avtoceste. Leta 1995 so bila v srediscu politicnih razprav socialna vprasanja - nezaposlenost prebivalstva je bila ze tri leta zapored nad 12%. Nasledne volitve je spet dobil Drnovsek in sklenil koalicijo s Slovensko ljudsko stranko. 1997 je Slovenija naredila prvi korak v EU -postala je ena izmed 6 kandidatov. V zacetku leta 1998 se kaze zivljenje v Slovenij cedalje bolj podobno tistemu v EU - visoka brezposelnost, potreba po reformi pokojninskega sistema, problemi kmetijstva, pospesevanje znanosti.

Izgledi za bodocnost

V naslednih dneh bo Slovenija praznovala s stevilnimi prireditvami desetletnico samostojnosti.

Posebno mednarodno priznanje je Slovenija dozivela preteklo soboto, ko sta se na gradu Brdo pri Kranju prvic srecala predsednika Amerike in Rusije, Bush in Putin.

Glavna naloga sedanje slovenske vlade pa so pogajanja za vztop Slovenije v Evropsko unijo. Posebne tezave bo prinesel pristop k Evropski uniji slovenskemu kmetijstvu. Slovenske kmetije so v primerjavi s kmetijami v drugih drzavah zelo majhne in tehnicno zaostale. Prav tako v Sloveniji ni taksnih ravnin, ki bi omogocale ekonomsko gospodarjenje. Kljub temu so Slovenci in tudi drugi Evropejci mnenja, da se bo Slovenija kot prva med nekdanjimi komunisticnimi drzavmi znasla in postala polnovredna clanica EU.

Da pa Slovenija kot majhna drzava ne bo prisla pod kolesa, bo potrebna postena reformacija institucij Evropske unije, ki bo upostevala tudi potrebe majhnih drzav in omogocila obstoj in tudi plodovit razvoj za njihove prebivalce.

Druga vazna odlocitev za Slovenijo pa bo morebiten vstop v vojasko alijanco NATO. To pristop se bo zgodil morda ze leta 2003 kot je to povedal ameriski predsednik Bush pri obisku v Sloveniji. Tako bi Slovenija povezovala Italijo in madzarsko, ki sta ze clanici NATA.